APDEJT.si

Predstavnica ruskega ministrstva za zunanje zadeve Marija Zaharova je komentirala "bizaren" predlog ameriškega oficirja, da bi ZDA od Rusije kupile Komandorske otoke z namenom nadzora Kitajske. Zaharova je poudarila, da je prodaja katerega koli dela ozemlja domovine v Rusiji eden najhujših zločinov, in ameriškemu oficirju sugerirala, naj razmisli o lastni usodi.

Srbski zunanji minister Marko Đurić je izrazil izjemen pomen dejstva, da Gana spoštuje suverenost in ozemeljsko celovitost Srbije. Poudaril je, da Srbija v Gani vidi prijatelja, ki se glasno zavzema za načela spoštovanja Ustanovne listine Združenih narodov.

Predsednik ukrajinske Vrhovne Rade, Ruslan Stefančuk, je izjavil, da je vrnitev Krima v sestavo Ukrajine pogoj za končanje konflikta. Izjavo je podal med skupno tiskovno konferenco s švedskim kolegom Andreasom Norlenom. Stefančuk je dodal, da so predstavniki Evropske unije na vrhu izrazili podporo ozemeljski celovitosti, neodvisnosti in suverenosti Ukrajine. Krim se je Rusiji priključil marca 2014 po referendumu.

Ruski propagandisti naj bi Azerbajdžan strašili pred oboroženim spopadom z Rusijo, medtem ko je azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev Ukrajini svetoval, naj se ne odpove svoji suverenosti. Medtem pa so sile Jemna, gibanje Ansar Alah, napadle štiri izraelska mesta z balistično raketo in brezpilotnimi letalniki, kar je uradno potrdil predstavnik gibanja.

Donald Trump je presenetil z izjavo, da je Rusija le 'tiger iz papirja' in da lahko Ukrajina osvoji nazaj vsa svoja ozemlja. Zelenski je izrazil upanje, da bo Trump lahko vplival na kitajskega predsednika Xi Jinpinga glede vojne v Ukrajini. Kljub energetskim povezavam z Rusijo, Zelenski meni, da Indija večinoma podpira Ukrajino.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je izjavil, da Turčija ne bo dovolila razdrobitve Sirije ali ogrožanja njene ozemeljske celovitosti, če diplomatski dogovor med Sirskimi demokratičnimi silami (SDF), ki jih vodijo Kurdi, in sirsko vlado ne bo uspešen. Erdogan je ponovil, da Turčija podpira enotnost, suverenost in ozemeljsko celovitost Sirije ter nasprotuje prisotnosti terorističnih organizacij znotraj sirskih meja.

Pred parlamentarnimi volitvami v Moldaviji je predsednica Maia Sandu ponovno opozorila na močan ruski vpliv in uporabo nepoštenih metod s strani Rusije. Poudarila je, da gre za ozemeljsko celovitost in neodvisnost republike, pri čemer se proruske in proevropske sile že desetletja borijo za usmeritev države.

Predsednica Republike Moldavije, Maia Sandu, je izjavila, da razmišlja o možnosti vstopa države v Evropsko unijo brez regije Transnistrija. Čeprav si Moldavija želi vstopiti v EU kot celota, z reintegrirano Transnistrijo, obstaja tudi scenarij v dveh korakih, če to ne bo mogoče. Sandu je poudarila, da je cilj Moldavije vstop v EU, vendar so pripravljeni razmisliti tudi o alternativnih rešitvah.

Maroko bo vsako leto 31. oktobra praznoval nov državni praznik, imenovan "Praznik enotnosti". Kralj Mohamed VI. je sprejel odločitev v počastitev zgodovinskega preobrata v vprašanju maroške Sahare, ki simbolizira utrditev nacionalne in teritorialne enotnosti države. Praznik bo spominjal na resolucijo št. 2797/2025 Varnostnega sveta Združenih narodov.

Volodimir Zelenski je v Bruslju izjavil, da bi morale biti trenutne frontne linije v vojni med Ukrajino in Rusijo osnova za mirovna pogajanja.

Kanada razmišlja o morebitni neposredni vojaški vlogi v Ukrajini po koncu konflikta. Premier Mark Carney je med obiskom v Kijevu obljubil nadaljnjo podporo Kanade. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelensky je izjavil, da ne bo odstopil ozemlja Rusiji in želi, da Moskva ne bo del varnostnih jamstev za Ukrajino po koncu vojne. Kremelj je to označil za 'pot v nikamor'.

Armenski premier Nikol Pašinjan je v svojem nagovoru dejal, da je med Armenijo in Azerbajdžanom vzpostavljen mir, pri čemer Armenija izstopa iz blokade po 30 letih. Kljub temu je poudaril, da mir ne bo mogoč, dokler se ne bo zaključilo vprašanje Karabaha. Pašinjan je tudi odgovoril na vprašanja o ozemljih pod nadzorom Azerbajdžana in izpostavil, da se je po srečanju v Washingtonu spremenila situacija v Južni Kavkaz.

Vrhovno sodišče Indije bo v četrtek obravnavalo peticije, ki zahtevajo ponovno vzpostavitev državnosti Jammu in Kašmirja. Ta zahteva je nastala po odvzemu posebnega statusa leta 2019.